kolo - Media blog

31. oktobra, 20243. novembra, 2024

Pusti grad : potuj s kolesom v čas starih zgodb

Kolesarska tura Pusti Grad ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Z Bleda se bomo usmerili proti Savi Bohinjki in se po slikoviti makadamski cesti zapeljali do Lancovega. Pot nas bo vodila mimo naravne pokrajine, taborniških taborov in pristnih slovenskih vasi.

Skupna razdalja: 27,15 km
Skupni vzpon: 427 m
Skupni spust: -425 m

Pot:

Bled: Peljemo po Cankarjevi cesti v smeri Ribnega
Ribno: V Ribnem nadaljujemo v smeri Bodešč. Lahko vozimo po glavni cesti ali pa pred naseljem zavijemo desno in na koncu levo.
Bodešče: Vozimo po kolovozu (Jakobova pot ) do naselja, kjer se priključimo na asfaltno cesto v smeri Bodeškega mosta.
Sava: Ob Savi vozimo do savskega mosta v Lancovem
Lancovo: Usmerimo se v smeri Kamne gorice in Krope
Zgornja Lipnica: V zgornji Lipnici zavijemo levo v smeri Pusti grad (kažipot)
Pusti grad: Lahko se vrnemo nazaj do razcepa in spustimo v Spodnjo Lipnico, ali pa nadaljujemo v smeri Kamne Gorice in pred Kamno Gorico zavijemo desno v smeri Zgornje Lipnice
Spodnja Lipnica: Prečkamo glavno cesto in vozimov smeri Taležaproti Kolnici
Kolnica: Vozimo v smeri Brd
Brda: Po kolovozu se spustimo nazaj v Lancovo
Lancovo: Vrnemo se na cesto ob desnem bregu Save Bohinjke do Ribenskega mostu, kjer prečkamo Savo.
Sela: Pri Selskem mostu zavijemo v Selo pri Bledu. Sledi strm klanec in nato ravninski del do Bleda.

Na obisk k ruševinam Pustega gradu

Pot nas pelje skozi naselja : Lancovo, Spodnja in Zgornja Lipnica in Brda. Lancovo naj bi bili naseljeno že v dobi Keltov. Prvič se Lancovo omenja leta 1296 v listini, izdani na Lipniškem gradu (Waldenberg), kjer se omenjata viteza Friderik in Lepold »vom Lanzawe«. Lancovški gospodje so iz grajskega rodu in so imeli na Lancovem svoj dvor.

Pusti grad – stražar Lipniške doline

Pusti grad (Lipniški grad, Waldenberg) je nekdanje središče Lipniške doline, ki leži na robu dobrav. Na vzpetini stojijo ruševine, do katerih se lahko povzpnemo s kolesom z Lancovega, iz Lipnice , Zgornje Lipnice ali Kamne Gorice. S Pustega gradu se ponuja čudovit pogled na zelena brda, prek njih vse do Bleda in Julijskih Alp s Triglavom, ter na zelene gozdove Lipniške doline in Jelovice.

Pusti grad – skriti zaklad Lipnice

V prvi polovici 13. stoletja so bili lastniki posestva Ortenburžani, najmočnejša plemiška rodbina na Kranjskem in Koroškem. Leta 1256 je grad postal središče posestva Friderika Ortenburškega, ki je imel v lasti tudi posest gradu Kamen pri Begunjah in nastajajoči trg Radovljica. V 14. stoletju je posest prešla najprej v roke Celjanov, kasneje pa Habsburžanov. Ti so radovljiško posest dajali v najem različnim plemiškim rodbinam.

V potresu leta 1509 je bil grad močno poškodovan, kasneje ga je zajel še požar in najemniki gradu niso več obnavljali. Ohranjeni so ostanki grajske stavbe in obzidja z dvema obrambnima stolpoma ter obrambna jarka na vzhodni in zahodni strani gradu.

Iz Spodnje Lipnice nas pod vodi skozi Kolnico, kar pomeni kovačnica ali kovnica. Tu so predelovali bobovec, železovo rudo, ki so jo zbirali na Jelovici in topili v plavžu svete Heme v Kolnici. Ostanki drugega plavža svete Heme so tudi pri Nomnju. Sveta Hema je tudi 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.

Kaj ne zamuditi:

hidrološka merilna postaja na Savi v Lancovem
srednjeveška vaška poznogotska cerkev sv. Lamberta iz 1500 v Lancovem
Pusti Grad
Krona, gostišče v Spodnji Lipnici

Dodatne informacije:

Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
Cilj: Pusti Grad, Zgornja Lipnica
Pot: Večinoma asfalt in kolovoz
Čas kolesarjenja: 3 do 4 ure
Težavnost: srednje zahtevno ( dolžina, vzpon)
Primerno za: dobre kolesarje
Označena pot: delno
Hrana in pijača ob poti.

29. oktobra, 20243. novembra, 2024

Zvonončarska kolesarska tura

Kolesarska oaza: Od Bleda do Blejskega Vintgarja po slikoviti asfaltni poti

Skupna razdalja: 16,8 km
Skupni vzpon: 187 m
Skupni spust: -199 m

Najmanjša nadmorska višina: 493 m
Največja nadmorska višina: 652 m

google map

Kolesarska tura ponuja enkratno priložnost za odkrivanje skritih kotičkov Gorenjske. Pot nas bo vodila mimo polj in pristnih slovenskih vasi do zvončarske delavnice Jan, ki stoji že od 1752 leta.

Pot:

Bled: Od Cankarjeve ceste, kjer lahko parkiramo krenemo proti Ljubljanski cesti in čez Grič na Seliško cesto , kjer vozimo do semaforiziranega križišča, kjer zavijemo desno v smeri Zasipa.
Zasip: za gostilno Kurej se usmerimo v Podhom in vozimo skozi naselje Sebenje .
Podhom: Skozi podvoz prečkamo železniško progo in zapeljemo na makadamsko pot, kjer sledimo smerokazom za Vintgar.
Vintgar: Spustimo se do Radovne in Blejski Vintgar, ker se se odpočijemo in osvežimo.
Spodnje Gorje: Vrnemo se nazaj na glavno cesto za Gorje in Bled., kjer vozimo do odcepa za Višelnica in Mevkuž.
Višelnica: Kmalu za odcepom stoji poleg večjega gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše stara zvončarska delavnica.
Krnica: Vozimo skozi Grabče in do avtobusne postaje Krnica, kjer se spustimo mimo Poljšice nazaj na Bled do Kolodvorske ceste.

Dodatne informacije:

Izhodišče: parkirišče, Cankarjeva cesta, Bled
Cilj: krožna pot
Dolžina: Približno 16,8 km
Pot: Večinoma asfalt in makadam 200 m
Čas kolesarjenja: 2 uri do 2 uri in 30 minut
Težavnost: nezahtevno
Primerno za: Vse kolesarje
Označena pot: Da
Hrana in pijača ob poti

Gorjanski zvončarji so bili znani po svojem znanju in spretnosti. Zvonce so izdelovali ročno iz železa, ki so ga pridobili iz bližnjih fužin. Proces izdelave je bil dolgotrajen in zahteven, saj je vključeval več korakov, od kovanja železa do končnega oblikovanja in spajanja zvonca. Zvonci so bili nepogrešljivi pri paši živine, saj so olajšali iskanje izgubljenih živali in jih varovali pred plenilci.

Zvončarstvo v Gorjah je fascinanten pogled v preteklost, ko so ljudje živeli v sožitju z naravo in so bili odvisni od svojih ročnih spretnosti. Zgodba o gorjanskih zvončarjih je opomin, da ne pozabimo na svoje korenine in ohranjamo dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki.

29. julija, 20243. novembra, 2024

Kolesarska Pot: Bohinjska Bistrica – Bled: Nepozabna doživetja v lepoti narave

Bohinjska bistrica – Bled bo ena najlepših kolesarskih poti , ko bo dokončana v celoti. Trenutno je še zaprta. Najzahtevnejši del (skozi Sotesko) in nekaj priključkov je še v izgradnji, medtem ko so ostali deli že asfaltirani in v zaključni fazi.

Bohinjska bistrica – Bled,posnetek karte

Total distance: 29.33 km
Total climbing: 313 m
Total descent: -312 m

Pot :

Varianta 1, z vlakom v Bohinjsko bistrico :

vlak Bled Jezero – Bohinjska bistrica
Bojinsjka bistrica – Obrne
Obrne – Bohinjska Bela
Bohinjska bela – Mlino
Mlino – Velika Zaka
Velika Zaka – železniška postaja Bled Jezero

Varianta 2 , z vlakom v Bohinjsko bistrico :

vlak Bled Jezero – Bohinjska bistrica
Bojinsjka bistrica – Obrne
Obrne – Bohinjska Bela
Bohinjska bela – Selo
Selo – Bled center
Bled center -Rečica
Rečica- železniška postaja Bled Jezero
Dolžina kolesarjenja : 29,33 km

Najhitrejša pot je kombinacija vlaka in kolesa. V eno smer se zapeljete s kolesom, v drugo pa z vlakom ali obratno. Na železniški postaji Bled Jezero ali Bohinjska bistrica lahko naložite kolo na vlak. Vozni red in cene najdete v iskalniku voznih redov..

V Bohnski bistrici takoj za železniško postajo zavijete desno v smeri Ribčev Laz in po dobrih 100 m zavijete desno med poslovne zgradbe (končnega priključka še ni ).

Večji del kolesarske poti se vije ob reki Savi. Na nevarnih odsekih je postavljena lična lesena ograja.

Med vožnjo boste občudovali slap Grmečica, ki omogoča adrenalinsko soteskanje in na koncu 5-metrski skok v čudoviti tolmun.

Sava Bohinjka je tudi raj za ribiče saj teče skozi neokrnjeno naravo.

Čez viseči most se lahko zapeljete v Nomenj, kjer se v gostilni ob železniški postaji okrepčate. Po dežju so vsi hudourniki, vključno s slapom, napolnjeni z vodo.

Arheološko najdišče z ostanki železarskih objektov iz 11. stoletja ob tovorni poti Nomenj-Baška grapa-Most na Soči. Po nekaterih ugibanjih naj bi šlo za plavž svete Heme (proglašena za svetnico leta 1938), ki je posedovala posesti tudi v teh krajih.

Do soteske potekajo še nezahtevna gradbena dela, medtem , ko je čez sotesko še veliko dela s potjo ob galerijah in pod mostom.

Odsek v Obrne je v fazi asfaltiranja, medtem ko je proti Bledu že postavljena lična ograja.

Nato kolesarska pot, ki je tudi že asfaltirana., zavije ponovno proti reki Savi. Urejene brežine lahko izkoristite za osvežitev v reki.

Pot lahko skrajšate in pri odcepu za Mlino zavijete levo v smeri Mlina. Na glavni cesti se usmerite proti kampu Velika Zaka. Tu nadaljujete do železniške pstaje in zaključite kolesarski izlet pr bistroju Hlapon pri železniški postaji. .

Lahko pa nadaljujete do zaselka Selo, kjer se vzpnemo do zaselka Dobje in nadaljujemo do centra Bleda . Če pa zapeljemo še proti Rečici v smeri Pokljuke in zavijemo pred Rečico na Kolodvorsko cesto (najlepša cesta leta 2017) zaključimo naše kolesarjenje na železniški postaji in si v baru Hlapon odžejamo s točenimi pivom (poleti) in okrepčamo ( pice, sladice in še več)

Zanimivosti na poti:

Bohinjska bistrica: ogled muzeja 2. sv. vojne, poleg okrepčevalnice Peron ,
Kamp Danica v Bohinjski bistrici: restavracija in osvežitev v reki Sava.
Nomenj : zapeljete se čez viseči most do gostišča ali čez magistralno cesto v naselje.
Bohinjska bela: plezališče Iglica, domače gostilne ob cesti.

Dodatne informacije:

Spremljajte objave na media.biofit.blog o novostih gled kolesarskih poti
Čeprav je prometna signalizcija slaba, vožnja po tej poti do uradnega odprtja ni dovoljena.

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadi, kot želiš s pomočjo več nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

19. maja, 20247. septembra, 2024

Odkrite skrite lepote Krasa na kolesu

Dobrodošli na kolesarski pustolovščini po slikovitem Krasu.

Sežana: Kjer Se Začne Naša Pustolovščina

Naša krožna kolesarska tura (Sežana-Tržič-Sežana) članov TKG je imela za cilj Tržič (Monfalcone) v Italiji. V Sežano smo z vlakom Ljubljana – Nova Gorica prispeli okoli 10h in malo pred 11h startali proti Bazovici, čez Glinščico in Trst v Tržič kamor smo prispeli popoldne.

Naslednje jutro smo od apartmaja, kjer smo prenočili odkolesarili proti železniški progi in nadaljevali ob progi dokler nismo zavili v gozd. Vozili smo v smeri kraja Jamlje in Selce. Malo pred Jamljami smo zavili na asfaltno cesto in mimo Jamelj nadaljevali po asfaltni cesti proti mejnemu prehodu Brestovica pri Komnu, kjer smo se ločili .

Glavni del ekipe je odkolesaril naprej v Sežano. Sam pa sem nadaljeval proti Novi Gorici čez Sela na Krasu.

Brestovica pri Komnu – Sela na Krasu – Cerje

Prvi izziv je strm vzpon do Sela na Krasu, kjer me nagradijo osupljivi razgledi na mejo in ožgana drevesa, spomini na največji požar na Krasu.

Sela na Krasu: Kraj Zgodovine in Poguma

Sela na Krasu , ki ležijo v Občini Miren – Kostanjevica, imajo ganljivo in pogumno zgodovino. V borovem gozdu, ki se razpenja preko planote, se je v minuli vojni bila ena najbolj krvavih bitk med partizani in nemškimi tanki. Toda že v 1. sv. vojni je tu potekala najbolj krvava fronta te vojne. Na pobočju kraške planote okrog Sel in sosednjega Doberdoba ter Fajtjega hriba so se med letoma 1915 in 1918potekale bitke med Italijani in avstro-ogrso vojsko, v kateri je bilo nič koliko slovenskih vojakov, Na obe vojni pričajo obelžaja z imeni padlih slovenskih vojakov.

Cerje: Spominski Stolp na Vrhu Hriba

Naslednji cilj je bil Cerje, 343 m visok hrib, kjer se nahaja spominski stolp v čast braniteljem slovenske zemlje..

Od Cerja mimo Mirenskega Gradu do Nove Gorice

Od Cerja se spustim do Mirenskega gradu, duhovnega središča blizu Nove Gorice. Na spustu po požarni cesti proti Mirenskemu gradu mi je počila zračnica. Kot , da to ni dovolj, se mi pri menjavi zračnice odtrga še ventil . Na srečo sem imel rezervo s seboj.

Pot do Nove Gorice: Kolesarska Steza z lepimi razgledi

Od Mirna do Nove Gorice vas bo vodila kolesarska steza, ki je sicer slabo označena in mestoma prekinjena ali nedokončana. Zato vam priporočamo uporabo GPS naprave, saj vožnja po cesti, kjer obstaja kolesarska steza, ni dovoljena in je lahko sankcionirana.

Na poti do Nove Gorice boste prevozili čudovite kraške kraje (Šempeter, Vrtojba) , se peljali skozi tunel in uživali v čudovitih razgledih na Sveto goro. Na koncu boste dosegli Novo Gorico, kjer se lahko ustavite in raziščete to živahno mesto.

Nasveti za kolesarjenje:

Pred kolesarjenjem preverite vremensko napoved in se ustrezno oblecite.
Poskrbite, da imate s seboj dovolj tekočine (izotonične) in prigrizkov.
Na poti se ustavite v lokalnih gostilnah in poskusite pristne kraške jedi.
Ne pozabite na telefon z GPS aplikacijo za sledenje in navigacijo in fotoaparat , da boste ujeli čudovite razglede!

3. maja, 20248. septembra, 2024

Bled, okoli jezera, okoli otoka in na otok

Za Bled je slovenski pesnik France Prešern nekoč zapisal: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol´co ta podoba raja” . Romantična podoba kraja z jezerom , otokom, cerkvijo in gradom je danes kot nekdaj , le novodobnih romarjev je veliko več.

Predstavitev Bleda

Blejski kot je še posebno zanimiv v luči arheoloških najdišč

Ko boš prišla na Bled , Festival Bled .

Izvajalec: Jelka Cvetežar
Avtor besedila: Frane Milčinski – ”Ježek”
Avtor glasbe: Bojan Adamič

Z združitvijo več vasi je leta 1960 nastalo mestno naselje Bled . Današnje urbano naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera in ločene z vrsto samostojnih vzpetin (Grad/Grajski hrib 599 m nm, Straža 646 m nm, Kozarca 558 m nm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 m nm in Ravnica 729 m nm.

Zgodovina Bled-a

Prve redke sledi človeka na Bledu segajo v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila poseljenost vedno gostejša. Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Marijini cerkvi na otoku. Janez Vajkard Valvasor, plemič in polihistor Kranjske v knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 med drugim poroča tudi o blejskih termalnih vrelcih. Razvoj turizma sega v leto 1855, ko je švicarski zdravilec Arnold Rikli med prvimi spoznal zdravilne naravne danosti (sonce, voda, zrak) Bleda.

V letu 1870 je z dograditvijo Gorenjske (železniške) proge Ljubljana—Trbiž kraj dobil svojo železniško postajo v Lescah. Z Bohinjsko železniško progo je kraj dobil postajo nad jezerom , danes Bled jezero. Bohinjska železniška proga vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo t. i. Kraško progo (Gorica-Trst), skupaj 144 kilometrov dolg odsek sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga–Jesenice–Gorica–Trst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem.

Med obema vojnama je postal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev, kot tudi središče političnega in diplomatskega življenja v poletnih mesecih. Po 2. sv. vojni so prešli objekti nekdanje kraljevine v slovenske roke. Zaradi svetovnega slovesa in Titove rezidence (Vila Bled) je Bled ostal “srečevališče” mnogih državnikov, politikov in kulturnikov iz domovine in tujine.

Nekaj povezav: Bled meteo, Lepote Bleda , Strategija trajnost. razvoja Bleda ,, Meteotrend Bled

Kot naslov pravi, je ta članek povezan z aktivnostmi okoli blejskega, jezera in otoka.

Okoli jezera po cesti in peš poti

Gre za najbolj obiskano krožno pot okoli jezera, ki ponuja veliko zanimivega od opazovanja živali , ribičev, čudovitih razgledo in pogledov na otok v vseh letnih časih.

Okoli jezera po kulturno zgodovinski poti

Pot okoli jezera bomo začeli pri zbirnem mestu pred hotelom Park in nadaljevali po sončni stran v smeri gradu.

Povzpnemo se do občinske stavbe in nato spustimo do jezerske promenade.

Najprej gremo mimo spomenika prvemu arhitektu parka, G. Svensonu, in naprej mimo skulpture cveta ciklame kiparja Slavka Oblaka.

Potem je tu še nekaj skulptur iz starega parka.

Pred pristanom zapustimo pot ob jezeru in se usmerimo k zdraviliškemu parku.

Od zdraviliškega parka nadaljujemo proti vili Prešeren, kjer na razpotju poti stoji spomenik našemu največjemu pesniku Franceta Prešerna,

Za spomenikom nadaljujemo po stopnicah proti cerkvi sv. Martina, kjer nas pri vhodu na dvorišče pričaka vrtno znamenje Marije, ki ga je zasnoval Jože Plečnik

Nadaljujemo čez dvorišče proti gradu.

Nadaljujemo mimo gradu na ragledno ploščad s pogledom na jezero. Poleg ploščadi je opremljena plezalna stena.

Nadaljujemo naprej po stopnicah in se spustimo na razgledno pot. Ustavimo se na razglednih točkah s pogledom na jezero in klopcami za počitek. Ko pridemo na razcep zavijemo levo in hodimo 50 m , nakar se spustimo na cesto ob jezeru in nadaljujemo proti veslaškemu centru. Od veslaškega centra nadaljujemo proti veliki Zaki in mimo kampa in rent-a-boat po pločniku. Na ovinku se pot spusti po stopnicah do jezera in nadaljujemo po mostovžu, kjer je lep razgled na otok in jezero. Skali v vodi je polno kovancev sprehajalcev.

Nadaljujemo po poti ob jezeru, ki se pod vilo Bled zoži v ozek prehod. Tu srečamo Bobija, akademskega slikarja, ki ob dnevih brez padavin razstavlja slike otoka in cerkve na otoku v vseh letnih časih in urah dneva

Nato nadaljujemo mimo čolnarne, kjer poleti lahko srečamo, še enega slikarja, ki ima na ograji vile Bled razstavljene slike otoka, predvsem s poletnimi motivi.

Nadaljujemo po peš poti mimo hotela Toplice do restavracije Park, kjer si lahko privoščimo sladogled (sladogled-najboljši sladoled) ali kremšnito s kozarcem muškatnega vina.

Okoli jezera po razgledni poti pod grajskim pobočjem in pod Stražo

Pot začnemo pred hotelom Park in nadaljujemo ob jezeru do prešernovega spomenika, kjer se usmerimo proti gradu. Ko pridemo do strmega dela stopnic, zavijemo levo na gozdno pot in nadaljujemo pod skalo, na kateri stoji grad.

Kmalu se spustimo do veslaške promenade ali pa nadaljujemo po obronkih do odcepa za Višce in nato še 100 m, kjer zavijemo ostro levo in pri naslednjem križanju desno in se spustimo do veslaške promenade.

Na drugi strani jezera se pri trgovini Merkator v Mlinu (steber s smernimi tablami) vzpnemo najprej po manjših stopnicah nato pa po stezi na strmem travnatem pobočju. Ko pridemo do stebra s smernimi tablami za( Megre, Mlino, Razgledna pot) zavijemo levo na razgledno pot in nadaljujemo do sedla, kjer se spustimo do spodnje postaje sedežnice . Po cesti nadaljujemo do hotela Berc, kjer zavijemo levo in se držimo levo , Ko pridemo do hotela Korotan (poraščen s plezalkami) se spustimo po stopnicah do jezera.

Okoli jezera po snegu

Je najbolj idiličen sprehod okoli jezera. Če nismo prezgodnji, je pot okoli jezera že splužena.

Okoli jezera ponoči

Okoli jezera ob veselem decembru

Okoli jezera z opazovanjem živali

Okoli jezera z nordijskimi palicami

Pot okoli jezera je zanimiva tudi za nordijsko hojo, razen v glavni sezoni, med vikendom ali prazniki.

Okoli jezera po hribih in ob jezeru

S hriba na hrib, okoli jezera

Vrhovi okoli Blejskega jezera so vsak zase priljubljena in zanimiva destinacija. Naš pohod »po hribih in ob jezeru okoli jezera« pa to združuje v edinstven pohodniški izlet – na krog vrhov nad Blejskim jezerom, izmed katerih prav vsak nudi edinstven razgled. Od Straže, Male Osojnice, Ojstrice do gradu na grajskem hribu so raj pohodnike kot za fotografe,

Okoli jezera s fijakerjem

Mladoporočenci se lahko s fijakerjem zapeljejo okoli jezera in do jezera.

Okoli jezera z ribiškim pridihom

Če imate srečo, lahko poleti “ujamete” ribiča, ki je imel še več sreče in ujel kapialskega krapa. Več o ribolovu na blejskem jezeru je na strani Ribiške družine Bled. Neuradni rekorder je 245 cm velik som.

Okoli jezera s kolesom

Veliko ljudi kolesari po sprehajalni “peš” poti, kar je ob velikem številu sprehajalcev večkrat nemogoče ali tudi prepovedano s prometno signalizacijo. Posebno ozka pot pod vilo Bled je preozka za kolo. Zato sta na zemljevidu razširjeni kolesarski poti, ki omogočata tudi daljše kolesarjenje.

Če se na Bled pripeljete z avtomobilom, je najudobneje, da začnete na severni obvoznici na parkirišču pri trgovskem centru Špar ali parkirišču ob Cankarjevi cesti. Brezplačno parkirišče je samo na betinovem klancu. Sam sem začel pri parkirišču ob Cankarjevi cesti in nadaljeval po makadamu nasproti parkirišča, Levstikovi cesti, prečkal Ljubljansko cesto in čez Grič do bencinske postaje, kjer sem zavil na Seliško cesto (severno obvozno cesto). Nato ztavijete proti železniški postaji, se spuzstite dso Velike Zake in mimo kampavzpnete do Vile Bled. Po glavni cesti nadaljujete do začetka vaše ture.

Severna obvoznica-Kolodvorska-Kidričeva-Mlino-Mlinska cesta-prelazMegre- cesta v Megre- Cankarjeva cesta

Ta tura je g je primerna za gorska kolesa, saj vključuje “prelaz Megre” s strmim vzponom in zahtevenim spustom. V Mlinu zavijete v smeri Selo in po Mlinkski cesti peljete do apartmajev Ledrar, kjer zavijete levo po cesti s kockami.

Severna obvoznica -Kolodvorska-Kidričeva-Mlino-c. v Megre-Cankarjeva cesta, gorsko kolo

Za hišo zavijete desno in po strmem klancu do “Riklijeve kapelice” kjer se držite desno. Po spustu se držite levo in po gozdni cesti mimo zapornic dosežete cesto v Megre, kjer na križišču zavijete levo na Cankarjev o cesto. Gorsko kolo je obvezno.

Okoli jezera s turističnim vlakom

Turistični vlakec ima 6 postaj: restavracija Panorama ( v bližini restavracije Park), Mlino, Velika Zaka, železniška postaja, Mala Zaka in športna dvorana Bled.

Okoli otoka in na otok

S plavanjem

Najkrajša razdalja od obale do otoka je od vile Bled, najdaljša od Male zake, drugače pa je možo plavati iz vseh strani, razen promenade, kjer je kopanje prepovedano. Na otoku lahko greste iz vode samo na splavu nasproti Male Zake.

S čolnom

Čoln si sposodite v Veliki Zaki ob sodniškem stolpu, Mlinu ali poleg doma ribičev.

S pletno na otok

Pristani so v Mlinu, pod estavracijo Park in v Veliki Zaki. Pletnarji radi rečejo, če nisi šel s pletno na otok, je kot, da nisi bil na Bledu. Zgodovina pletne sega v čas Marije Terezije.

Peš ali z drsalkami pozimi na otok

To je v času globalnih klimatskih sprememb izredno redko. Nazadnje je bil led dovolj debel leta 2012.

Ostale akivmosti

Dodatni nasveti za izboljšanje vaše izkušnje:

Načrtujte svoje potovanje spomladi ali jeseni: ti letni časi ponujajo prijetne vremenske razmere in manj gneče, kar vam omogoča, da v celoti občudujete naravne lepote regije.

Premagujte izzive ob vsakem trenutku z naprednimi funkcijami za vadbo, stalnim spremljanjem zdravja in počutja 24 ur na dan, 7 dni v tednu z Garmin epix Pro . Vadba pomočjo nameščenih športnih aplikacij in spremljaj zmogljivosti ter načrte treningov Garmin Coach. Ko si pripravljen na pustolovščino, lahko prek povezave Wi Fi® preneseš zemljevide TopoActive (ki so že nameščeni v modelih Sapphire™).

23. aprila, 20247. septembra, 2024

Dolina spodnje Radovne s kolesom

Dolina spodnje Radovne je dobila ime po istoimenski reki. Dolino zgornje Radovne predstavlja naselje Zgornja Radovna . Kolesarska pot Krnica-Zgornja Radovna je ena najlepših v TNP-ju.

Opis alpske doline

Dolina reke Radovne, stisnjene med planoti Mežaklo in Pokljuko, je robni del Triglavskega narodnega parka. Na njenem začetku se združita dve ledeniški dolini – Kot in Krma, v zaključnem delu pa jo krasi 1600 metrov dolga divja soteska Vintgar¹ ². Ta čudovita alpska dolina v Sloveniji je priljubljena predvsem med kolesarji, saj skoznjo poteka kolesarska pot, Bled-Mojstrana . Ob poti lahko opazujete idilično Radovno . Na koncu pa s svojo idiličnostjo navdušuje umetno jezero Kreda. Dolino so po ljudskem pričevanju prehodili tudi Napoleonovi vojaki, kar priča t.i. Napoleonov kamen. Poleg tega je dolino zaznamovala tudi 2. svetovna vojna – spomenik Požgane Radovne in ostanki Smolejeve domačije so spomin in opomin na nesmiselnost vojn¹ ³.

Če se odpravite na to pot, boste lahko uživali v čudoviti naravi in zgodovinskih sledovih, ki jih ponuja Dolina Radovne.

Dostop

a) Zapeljemo se na Bled, nato pa sledimo oznakam za Gorje in Pokljuko. V smeri Pokljuke se peljemo do naselja Krnica, kjer pred avtobusno postajo zavijemo desno navzdol v smeri Mojstrane, Zgornje Radovne in Krme. Zapeljemo se čez most in parkiramo na desni strani pri tabli.

b) parkiramo na Bledu na parkirišču ob cesti za Gorje in nadaljujemo s kolesom v smeri Gorij in Pokljuke kot v a)

Z izhodišča (a), od koder se nam odpre lep pogled na jez na reki Radovni, nadaljujemo po asfaltni cesti v smeri Mojstrane, Zg. Radovne in Krme. Pri koncu naselja Krnica vstopimo v območje Triglavskega narodnega parka, mi pavozimo po cesti, ki poteka po levem bregu reke Radovne. Peljemo se mimo prenovljene HE Gorje. Nadaljujemo naprej do prevala Debeli kamen, kjer se cesta spusti do reke. Pri spominskem parku Požgana Radovna zavijemo na makadam in nadaljujemo proti jezeru. Jezero je posledica površinskega izkopavanja krede, po katerem se tudi imenuje. Poleti je priljubljeno kopališče in pozimi drsališče.

Nazaj se vrnemo tako, da naredimo pol krog okoli jezera in čez mRadovno na glavno cesto. . Trenutno je najbližji most čez Radovno (ob jezeru ) odnesla reka. Tako od jezera nadaljujemo proti kmetijama Pongrc in Kamenjak, kjer pridemo na asfaltno pot , ki vodi na most čez Radovno in na glavno cesto. Tu zavijemo levo in se po glavni cesti zapeljemo nazaj v Krnico. Ko pridemo do glavne ceste za Pokljuko, se pri avtobusni postaji usmerimo desno proti Poljšici in sledimo cesti za Bled . Ko pridemo do železnice zavijemo najprej desno in po kratkem vzponu levo čez most in kmalu nato desno mimo kmetijske zadruge. Ko pridemo do Kolodvorske ulice lahko zavijemo desno na ŽP, kjer si privoščimo kratek počitek v Hlapon baru.

4. oktobra, 202323. julija, 2024

S kolesom po Dravskem polju: Zamušani-Pragersko

S kolesom po Dravskem polju je najbolj slikovito ob Dravi. Nadalje gre tura ob železniški progi Pragersko-Ormož, kjer pa je malo manj ovinkov. Tura je kombinacija več tur : dravske kolesarske poti Maribor-Ptuj, Stkp in kolesarjenja po dravskem polju. Cilj je bil tudi zadnji žig za Stkp v Gorišnici na Dominkovi domačiji.

Etapo Gorišnica- Maribor sem prevozil že pred korono v obratni smeri, ki pa sem jo zaključil v Zamušanih na želežnišiki postaji, ker sem lovil zadnji večerni vlak. To etapo sem prevozil skupaj z etapo 29 in 30.
Tudi predhodno etapo Planinski dom na Boču – Gorišnica se odpeljal že pred korono, ki pa sem jo zaključil v Moškanjcih na ŽP(brez žiga v Gorišnici), ker sem lovil vlak.

Total distance: 36.76 km
Total climbing: 83 m
Total descent: -47 m

Iz ŽP Zamušani sem odkolesaril po malo prometni asfaltni cesti v Gorišnico in nato v v smeri Moškanjcev do Dominkove domačije in žigosal STKP dnevnik.

Nato sem nadaljeval po lepi kolesarski stezi s karakimi prekinitvami čez Borovce do Ptuja in Ptujskega jezera.

V Ptuju sem pri gostilni Ribič zavil na most čez Dravo in odkolesaril čez Zgornjo Hajdino po Mariborski cesti do Kidričevega. Manj prometno bi bilo čez Spodnjo Hajdino.

Od Kidričevega naprej sem v glavnem kolesaril ob železnici najprej po Kopališki cesti , nato čez Strniše in Cirkovce do Pragarskega direktno na postajo.

Tako je bila dodatna etapa skratkim kolesarjenjem ob Ptujskem jezeru in Dravi in po dravskem polju še pika na “i” za zaključek STKP.

Skupaj s kolesom sem potoval z vlakom vse od Lesc do Zamušanov relativno hitro: od 7h30 do 11h30. Pri tem pa je bilo potrebno 3 krat prestopiti: Ljubljana, Zidani most in Pragersko.

Večji problem je potovanje s kolesom v obratni smeri v popoldanskih ali večernih urah, ker ni prostora za kolesa na vlaku (intercity ). Zato sem imel še kolesarsko torbo s seboj. Ampak ni bila potrebna, ker so intercity garnituro “pendolino” (Mb-Lj.) zamenjali s “Štadlerjevo”, ki ima prostora za 6 do 10 koles.

20. junija, 202323. julija, 2024

S kolesom v kraljestvu kralja Matjaža

Dom na Peci (1685 m) v kraljestvu kralja Matjaža daje občutek pravega gorskega kolesarjenja. Visokogorski gozd in svež gorski zrak dajeta dovolj moči za premagovanje tako kratkih strmin kot dolgih položnih klancev. Dom na Peci je poleg Poštarskega doma na Vršiču (1888 m) drugi najvišji cilj na STKP.

Podpeca – Dom na Peci

Iz Podpece smo se dokaj hitro povzpeli do koče na Pikovem. Ob koči pa se nahaja še cerkev sv. Helene in kapelica.

Vzpon proti Domu na Peci se prične z vzponom po ozki makadamski cesti proti kmetiji Pik pod Pikovim vrhom. Nato pa sledi steza proti severu do makadamske ceste kjer se prične dolg vzpon proti Domu na Peci. Pot vodi po gozdovih Pece, preko križišča imenovanega Vrh šteng, posebej zanimiv pa je del skozi skalnato/peščeni podor.

Vzpon do avtomobilskega obračališča Jakobovo je zmerno strm. Od obračališča proti Domu na Peci pa se makadamska cesta spremeni v gozdno vlako, ki ni vzdrževana in težko prevozna. Kolesarjenje je v tem delu težavno in je lažje vleči ali porivati kolo. Od parkirišča zavijete desno in nadaljujete po vlaki, ki je tudi planinska pot. Planinska pot se nato nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo strmo levo po kolovozni razjedeni poti.

Total distance: 17.13 km
Total climbing: 1333 m
Total descent: -231 m

Dom na Peci – planinski dom Pri Kumru – Črna

Od doma do ceste smo se spustili po planinski poti, kjer smo večji del šli ob kolesu. Od Doma na Peci se STKP spusti v dolino Tople. Sedaj je Topla čudovita, slikovito gorska dolinica polna prelepih kmetij. Pred letom 1970 pa je bila ta dolinica znana po rudniku svinca in cinka, kjer so na leto izkopali do 17000 ton rude.

Cesta po dolini Tople je v prvem delu asfaltirana in precej strma, po kakšnih 5 km, pa asfalt zamenja makadam. Peljemo se mimo rudnika Topla in plezališča Burjakove stene . Cesta se vzpenja do sedla (1415m) pod Šoparjevim vrhom .

Dom na Peci-planinski dom pri Kumru-Črna

Na sedlu se cesta spusti v dolino Koprivne. Po krajšem spustu se STKP priključi na cesto, ki vodi iz doline proti planini Luže, kjer je tudi prehod v sosednjo Avstrijo. V tem delu gre STKP po skrajnem robu Slovenije. Na koncu se vzpnemo po strmem makadamu do planinskega doma pri Kumru, kjer si naberemo moči in posladkamo s kvočevimi nudelni. Od Kumra je sledil še dolg spust v Črno.

Total distance: 41.75 km
Total climbing: 872 m
Total descent: -1977 m

25. maja, 20236. avgusta, 2024

Camino de Santiago s kolesom – Camino del Norte

Če iščete izziv na Camino de Santiago, izberite Camino del Norte. Čeprav poteka vzdolž severne obale Španije, ni le sprehod po plaži ali kolesarjenje od plaže do plaže. Imeli boste intenzivno kolesarjenje, ko se boste vzpenjali in spuščali čez gore, hribe in skozi eukaliptusove gozdove. Včasih se boste spustili do same obale in se lahko osvežili ali vsaj namočili noge v morju. Pri tem boste obiskali province: Baskija, Kantabrija, Asturia in Galicija. Ker sem tudi sam izbral izziv, bo zaključek lanskega ( dejansko začetek ) Camino Frances na vrsti kasneje.

Tudi vreme je na Camino del Norte zaradi vpliva atlantika zmernejše. Glede na bližino obale lahko pričakujte več deževnih dni. V Galiciji pa so padavine pogoste skozi vse leto, zlasti pa v jesenskih in zimskih mesecih.

Camino del Norte ni najbolj priporočljiva pot za kolesarje, ki nimajo kolesarskih izkušenj. Je druga najtežja pot (prva je seveda Camino Frances) in je sestavljena iz različnih gorskih etap. Zato je nujno imeti gorsko kolo. Če pa imate namen vrteti pedala samo po “carretera” obloženi s potovalnimi torbami ali brez, pa je cestno kolo prava izbira.

Priporočljive dolžine etap za kolo so od 40 do 70 km. Camino del Norte lahko s kolesom opravite v 15 dneh, če ste v dobri formi in ste predhodno trenirali. Od Irún ( ob Francoski meji ) do Santiago de Compostela je skupaj 833 km. Ne zamenjati z Iruña ( tudi Iruñea ), kar je po baskovsko Pamplona z Iruñ. (baskovsko Irun)

Za moje kolesarjenje sem imel na voljo 8 dni in zato sem dolžino poti skrajšal na 430 km.

Total distance: 450.13 km
Total climbing: 6058 m
Total descent: -5791 m

Etape

Planiral sem sledeče etape, da sem lahko v naprej sem rezerviral prenočišča:

Ribadesella-Gijon (70km),

Gijon-San Estaban (50 km),

San Estaban- Lluarca (65 km),

Lluarca – Tapia de Casariego (44 km),

Tapia de Casariego- Mondonedo (54 km),

Mondonedo- Parga (63 km),

Parga- Arzua (54 km),

Arzua-Santiago (39 km).

Moje potovanje s kolesom po Camino del Norte od Ribadesella do Santiaga zajema drugo polovico poti Camino de Santiago del Norte.

1.etapa: Ribadesella-Gijon (17.05.)

Moj Camino sem začel v zelo slikovitem obalnem mestu Ribadesella v Kantabriji, kamor sem prispel zvečer z avtobusom iz Santanderja z vmesno postajo v Llanes. Prva naloga po prihodu v hostel je bila priprava kolesa in torb. Kolo je bilo v kartonu in je bilo treba priviti pedala, priključiti števec in pritrditi kolesarsko torbo. Ostalo mi je še nekaj časa za saldice iz lokalne pekarne.

Večji del sem kolesaril po “carretera” s pogledom na morje, saj se pot vije blizu obale. Na koncu pa sem sledil poti romarjev (prerigrinos). Večje zanimivo mesto na tej etapi je Villaviciosa z zanimivim rezervatom Reserva Natural Parcial Ría de Villaviciosa. Je čudovit naravni prostor, kjer se prepletajo elementi reke in morja.

V Gijon sem prikolesaril ob 16h in ker sem imel prenočišče blizu plaže, sem to izkoristil za kratek skok v morje. Gijon se ponaša z lepimi peščenimi plažami v mestu, tako kot večina obalnih mest.

2.etapa: Gijon-San Esteban (18.05.)

Naslednja etape je bila Gijon-San Esteban de la Pravia. Zahtevnost te etape je poleg vzpona še vožnja skozi Aviles. Ko zapustim še Piedras Blancas se počasi bližam cilju San Esteban de Pravia. San Estaban se nahaja na levem bregu Ría de Pravia ob izliivu reke Nalon v kantabrijsko morje. Očara s svojo pestro zgodovino in lego. Je tipična asturijska vas s starim pristaniščem za pretovarjanje. Na koncu vasi se nad morjem dviga lep razglednik: Mirador del Espiritu Santo . Tu poteka tudi ena najznamenitejših obalnih učnih poti v Evropi: Ruta de los MIradores.

Razglednik je znan tudi iz filma Begin the Beguine, nagrajenega z oskarjem leta 1983.

Sanestaban je staro pristaniško mesto ob reki Nalon.

3. etapa San Eesteban – Luarca (19. 05. )

Dolga je bila 65 km in se je vila praktično ob obali in številnih plažah in končala s kratkim kopanjem v obmorskem mestu Luarca.

Total distance: 65.33 km
Total climbing: 917 m
Total descent: -904 m

To je bila edina etapa, ko je deževalo, čeprav samo na začetku. Statistično spomladi lahko v severni Španiji polovico meseca dežuje, vendar pa je količina padavim majhma. Izkoristil sem to priložnost za testiranje opreme za dež.

Pot gre skozi zanimivo mesto Cudilero oz. “mesto školjk” . Bil pa je tudi čas za kosilo in za ploščo morskih sadežev. Vse skupaj (kruh ne računajo) je zneslo 21 Eur. Plošča z morskimi sadeži je priljubljen obrok. Specialnost je tudi kuhan fižol s hobotnico (pasulj s hobotnico).

Vmes me je pritegnila plažaTišina (Playa del Silencia) in je bilo treba zaviti s poti.

Med tem ko je bilo nad morjem in obalo sončno , so se v notranjosti podili temni oblaki.

Proti koncu pot zavije v gozd in nato spet na “carratera”. Romarji so bili redki.

Skozi mesto Luarca teče reka Negro. Vredno ogleda je muzej kalamarov (Museo del calamar gigante). Za to je potrebno več časa.

4. etapa Luarca-Taipia de Casariego (21.05.)

Je bila dolga samo 48 km. Tako je ostalo več časa za užitke na plažah. Najprej sem se spustil do playa del Permenande in zaključil na Playa a Riberia v Taipia

Total distance: 47.8 km
Total climbing: 578 m
Total descent: -575 m

Iz Luarce se asfaltna pot najprej strmo vzpne od morja zahodno nad mestom. Nato gre mimo ostankov Jakobove cerkve, starega vodnjaka in mimo nasada kumar. Ko preči AC se asfaltna pot spremeni v poljsko pot in gozdno pot. Večje mesto na poti je Navia ob reki Navia.

Restavracijo na plaži Permenande so še pripravljali na novo sezono.

Taipia de Casariego je svetovno znano surfarsko in turistično središče. Ta dan Je bila ravno otvoritev sezone surfanja na valovih.

Svet Taipia de Casariego je bil ustanovljen leta 1863, ko se je ločilo več župnijskih svetov. Glavna gonilna sila za ustanovitev novega sveta je bil Fernando Fernández de Casariego, markiz de Casariego. V znak priznanja in hvaležnosti je svet Tapie dopolnil ime mesta z njegovim imenom: “Tapia de Casariego“.

5. etapa: Taipia-Mondoñedo (22.05.)

Prvi del etape, do mesta Ribadeo, se vije ob Kantabrijskem morju mimo mnogih peščenih plaž in nato zavije v notranjost v Galicijo.

Total distance: 50.98 km
Total climbing: 946 m
Total descent: -888 m

Moral sem paziti na surfarje, saj so bili edini turisti v tem času.

Ko sem kolesaril to zadnjo etapo ob morju je bilo vreme oblačno in megleno. Tudi ko sem prečkal most čez reko Eo in prispel v Ribadeo, prvo mesto v Galiciji in kraj ene najbolj znanih španskih plaž: Catedrale, ni bilo dosti lepše. Tako je obisk najbolj poznane španske plaže ostal za naslednjič.

Kapelica in romarska bolnišnica San Lazaro iz l. 1555 je sedaj dediščina Camino del norte.

Pot se nato usmeri v notranjost Galicije, za katero so značilni vzponi in spusti.

Odkolesaril sem do zaspanega mesta Mondoñedo, stare prestolnice Kraljevine Galicije, kjer sem prespal. Občudovanje njegove veličastne katedrale sem ohranil za naslednjič.

6. etapa: Mondonedo – Parga (22.05.)

Pot se najprej dvigne na 500 m n.v. nato pa kratko spušča in dviga. Kolesaril sem tako po “pista asfaltada”, kot po “carratera”, kot tudi vlekel kolo čez korenine. Od večjih mest sta na poti Abadin in Vilalba.

Total distance: 63.18 km
Total climbing: 1101 m
Total descent: -768 m

Ko Camino prečka “carretero” , sem zavil na “carratero”, kjer srečam osamljenega kolesarja Gianluco.

Skupaj sva kolesarila po “carretera” do odcepa za Pargo oz. za stari samostan. Sledilo je porivanje po koreninah mimo starega samostana in nato po asfaltu do Parge. Parga leži ob reki Parga in je župnija v občini Guitiriz v provinci Lugo. Poznana je po Campo de Feria.

7.etapa: Parga-Arzua (23.05.)

To je bila ena krajših etap, kjer je najprej bilo potrebno premagati vzpon do grebena z vetrnicami. Nato je sledilo grebensko kolesarjenje po makadamu mimo travnikov in dolg spust po asfaltu. Porivanja kolesa ni bilo veliko. Ker je bila etapa kratka, je bilo več časa za kulinariko.

Total distance: 45.25 km
Total climbing: 653 m
Total descent: -707 m

8. etapa: Arzua-Santiago de Compostela (24.05.)

Za konec je ostala še najkrajša etapa : 43,8 km po “carretera” . Ta del Camina je vedno poln romarjev, saj se v Arzui združita Camino Frances in Camino del Norte. In tudi skupine romarjev so večje. Tako je kolesarjenje po Caminu v tem času skoraj nemogoče. Do odcepa za avtocesto je bil promet gost, nato pa je bila cesta prazna.

Total distance: 39.35 km
Total climbing: 476 m
Total descent: -598 m

V predmestju Santiaga je potrebna pazljivost zaradi gostote prometa na cesti, v centru pa zaradi velikega števila romarjev. Na koncu sledi še obvezno fotografiranje na trgu pred katedralo. Za romarje in “bicigrinose” s poudarkom na duhovnosti pa sledi še popoldanska maša v katedrali.

Gastronomija

Skozi hrano lahko spoznavamo lokalno kulturo. Ker je Španija skozi bogato zgodovimo zelo prepletena z razlinčimi kulturami , je tako tudi pri hrani.

Tapas y pinchos para hacer tus cenas diferentes — vir:google

Španski slovar “pincho” opredeljuje kot “porcijo hrane, postrežene včasih s palčko”. Beseda “pincho” izhaja iz glagola “to pinchar”, kar pomeni “prebosti”. Tapa je običajno le manjša porcija glavne jedi, postrežena v krožniku, ki se je z jedilnim priborom. Pintxos so majhni prigrizki, ki jih jedo v severni Španiji in so manj znani mednarodno. Ponudijo jih v nabodalih in zobotrebcih. Pintxos se razlikujejo, ker so lahko sestavljeni iz več živil, kot so meso, sveži morski sadeži, olive in paprika. Od vegaterijanskih jedi pa so mi najbolj okusne Pimientos de Padron

Več o hrani bo v posebnem blogu in prav tako tudi nasveti za kolesarjenje.

20. aprila, 202327. septembra, 2024

S KOLESOM PO VISOKIH OBRONKIH BLED-A

Bled z okolico omogoča lepe kolesarske avanture. Naša pot vodi z Bleda mimo lokalnih znamenitosti in nudi lepe razglede.

Bled – Zasip – Podhom – Zgornje Laze – Spodnje Laze– Grabče – Krnica – Poljšica – Bled

Tura je primerna za cestna kolesa in gre samo po asfaltu. Iz centra Bleda se peljemo proti Zasipu, ki znan je po “Prgariji”. V Zasipu se lahko okrepčamo v gostišču Kurej in posladkamo s prgarskimi štruklji. Za gostilno zavijemo levo proti Podhomu. V Podhomu nadaljujemo po strmerm vzponu ali pa levo mimo kapelice v Spodnje Gorje , kjer se priključimo na glavno cesto in se po malo manj strmem klancu pripeljemo do križišča z glavno cesto. Če pridemo iz Gorij zavijemo levo v smeri Kočne , če pa iz Podhoma pazavijemo desno in se spustimo po glavni cesti do mostu čez reko Radovno. Tu nadaljujemo v smeri Kočne do odcepa za Zgornje Laze.

Total distance: 19.48 km
Total climbing: 570 m
Total descent: -581 m

Tu sledi dolg vzpon v Zg. Laze, kjer se nam odpre lep razgled na Karavanke. Malo naprej od krajevne table še stoji okoli 200 let stara tepka. Po kratkem postanku se spustimo do Spodnjih Laz. Sledi spust v Krnico. V Krnici prečkamo nov železo-betonski most (prej lesen most) in se vzpnemo na g!avno cesto proti Pokljuki. Cesto prečkamo pri avtobusni postaji. Za njo zavijemo levo in nadaljujemo proti Poljšici. Od tu pa nazaj na Bled na Kolodvorsko cesto. Tu zavijemo desno proti ŽP ali levo in se spustimo v Malo Zako do jezera.